loader

NOVI KORONAVIRUS JE PRISOTEN MED NAMI - KAJ PA ZDRAVILA IN CEPIVO?

Novi koronavirus je najpomembnejši globalni zdravstveni izziv našega življenja. Za naš imunski sistem je nov, proti njemu nihče ni imun, zato se virus širi zelo hitro in nenadzorovano. Zgodnje zaviranje in preprečevanje nadaljnjega širjenja virusa v javnem in zdravstvenem sistemu je ključnega pomena za zaustavitev ponovnega izbruha, za nadzor novega koronavirusa, obenem pa za pridobitev časa za ukvarjanje z vprašanjem, kako bomo z virusom odslej živeli. Upoštevanje predpisanih ukrepov, globalno sodelovanje na vseh potrebnih področjih, pomoč s strani narave, ki nam s svojimi vremenskimi pogoji lahko pomaga pridobiti nekaj časa za razvoj učinkovitih in varnih zdravil ter cepiv, aktivacija našega imunskega sistema, so rešitve, ki ga nam bodo pomagale zajeziti. Ljudje pa smo tisti, ki se bomo morali življenju z novim virusom prilagoditi in zoperstaviti, saj virus preprosto med nami je in najbrž še nekaj časa bo.

Koronavirusi

So virusi iz skupine koronavirusov, ki povzročajo okužbe pri ljudeh in živalih. Prvi odkriti koronavirusi običajno povzročajo blage do zmerne bolezni zgornjih dihal. V zadnjih dveh desetletjih pa so se iz sveta živali razvili novi koronavirusi, ki povzročajo zelo hude, tudi smrtne oblike bolezni dihal. Leta 2002 SARS-CoV (povzročitelj SARSA), leta 2012 MERS-CoV (povzročitelj MERSA) in sedaj leta 2019, SARS-CoV-2 (povzročitelj COVID-19), z izvorom v Vuhanu na Kitajskem.

Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19)

Nove virusne oblike, ki prehajajo z živali na človeka (koronavirusi so primarno netopirski virusi), zaradi svoje neprilagojenosti, na nas povzročajo težje oblike bolezni. SARS-CoV-2, betakoronavirus, je povzročitelj COVID-19. COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se širi predvsem z respiratornimi kapljicami, ki se ustvarjajo pri okuženi osebi ob kašljanju in kihanju. Najpogostejši simptomi na začetku bolezni so vročina, kašelj, oteženo dihanje (dispneja), bolečina v mišicah (mialgija) in utrujenost. Okužba lahko napreduje do pljučnice in sindroma akutne dihalne stiske. Virus je stabilen več ur do nekaj dni v aerosolih in na površinah. Ugotavljajo, da je virus zaznaven v aerosolih do tri ure, na bakru do štiri ure, do štiriindvajset ur na kartonu in dva do tri dni na plastiki ter nerjavečem jeklu. Virus lahko učinkovito inaktiviramo že v 1-2 minutah s postopki površinske dezinfekcije z 62-71 % etanolom, 0,5 % vodikovim peroksidom, 0,1 % natrijevim hipokloritom (npr. razredčena Varikina). Teh razkužil po nanosu ni potrebno spirati. Pripravimo pa lahko tudi 1 % raztopino kalijevega peroksimonosulfata (npr. Ecocid S), ki pa mora na površini učinkovati vsaj 15 minut, nato pa je potrebno površino sprati z vodo. Od teh razkužil je za razkuževanje delov telesa primeren samo 62-71 % alkohol.

Kaj pa zdravila?

Klorokin in hidroksiklorokin
Zaradi pandemije se je po svetu pojavilo povpraševanje po potencialno učinkovitih zdravilnih učinkovinah proti povzročitelju COVID-19, virusu SARS-CoV-2. Zdravila za zdravljenje COVID-19 ali zaviranja pomnoževanja novega koronavirusa trenutno še ni registriranega. Testiranja potekajo s poskusnimi zdravilnimi učinkovinami ali z zdravili, ki že imajo pridobljena dovoljena za promet za druga bolezenska stanja.
Sta zdravilni učinkovini, ki se že dlje časa uporabljata za zdravljenje malarije in v profilaktične namene. Hidroksiklorokin je poleg osnovne indikacije kot antimalarik pridobil tudi dovoljenje za promet za zdravljenje revmatoidnega artritisa. Obe učinkovini izkazujeta protivirusno delovanje proti različnim vrstam koronavirusov, tudi proti SARS-CoV-2 in sta zato obetavni za zdravljenje oziroma preprečevanje bolezni COVID-19. Hidroksiklorokin izkazuje boljši protivirusni učinek in hkrati v terapevtskih odmerkih povzroča manj neželenih stranskih učinkov. Potrebno pa je počakati in pridobiti dodatne rezultate različnih kliničnih testiranj, ki trenutno potekajo v različnih državah in tako iz varnostnega vidika določiti trajanje zdravljenja ter optimalen še učinkovit odmerek, ki povzroča najmanj neželenih stranskih učinkov.
Tocilizumab
Je humanizirano terapevtsko monoklonsko protitelo, usmerjeno proti receptorju za interlevkin 6 (IL-6R), ki je indicirano za zdravljenje kroničnih vnetnih obolenj, kot sta revmatoidni artritis in sistemski juvenilni idiopatski artritis. Nekateri bolniki s hujšo obliko COVID-19 doživijo sindrom sproščanja citokinov (SSC), pride do sistemske vnetne reakcije, kar je pomemben vzrok smrti. IL-6 je eden ključnih citokinov, ki vzdržuje in stopnjuje proces vnetja, zato je lahko antagonist IL-6R pomembno zdravilo za reševanje življenj. Potrebno pa je natančno opredeliti skupine bolnikov, pri katerih tocilizumab doseže terapevtski učinek, obenem pa preveriti učinkovitost in varnost v kliničnih raziskavah.
Lopinavir/ritonavir
Sta pridobili dovoljenje za promet za zdravljenje okužb z virusom HIV. Na osnovi rezultatov študije hospitaliziranih odraslih bolnikov pri zdravljenju s kombinacijo lopinavir/ritonavir ob standardni terapiji lahko zaključimo, da se izid zdravljenja ni bistveno izboljšal.
Favipiravir
Je protivirusna učinkovina s širokospektralnim delovanjem. Zdravilo je od leta 2014 registrirano na Japonskem za zdravljenje posameznih tipov gripe. Podatki, ki so bili že takrat pridobljeni v kliničnih preizkušanjih, sedaj pomagajo pri uporabi zdravila proti COVID-19. Zaradi mehanizma delovanja predstavlja obetavno zdravilno učinkovino tudi v boju z SARS-CoV-2. V klinični raziskavi so ga uporabili na bolnikih pri katerih potek bolezni COVID-19 ni bil težek in ugotovili, da se pri teh bolnikih bistveno izboljšajo spremembe na pljučih ter skrajša čas kužnosti. Kljub vzpodbudnim rezultatom, ki so se pokazali pri zdravljenju bolnikov s COVID-19, katerih potek bolezni ni težek, bomo morali za dokončno potrditev učinkovitosti počakati še na rezultate potekajočih kliničnih študij.
Remdesivir
Je protivirusno zdravilo širokega spektra, ki upočasnjuje ali zavira sintezo virusne RNA. Razvili so ga za zdravljenje okužb z virusom ebola, ampak še nima dovoljenja za promet. V raziskavah na človeških celicah »in vitro« je remdesivir izkazoval učinkovitost proti različnim virusom, vključno s SARS-CoV-2. Po poročanju na podlagi izkušenj je prednost te učinkovine tudi ugoden varnostni profil. Svetovna zdravstvena organizacija podrobno spremlja rezultate in poročila kliničnih vrednotenj njegove učinkovitosti in varnosti, saj je remdesivir prepoznala kot eno najbolj obetavnih zdravil na področju zdravljenja COVID-19. Evropska agencija za zdravila je za remdesivir, ki je še vedno v fazi kliničnega preizkušanja, po izjemno hitrem postopku izdala priporočila za uporabo v okviru programov »sočutne uporabe« (zdravljenje z zdravili, ki še nimajo dovoljenja za promet za bolnike z življenjsko ogrožajočim obolenjem, kjer ni na voljo drugih načinov zdravljenja) pri najtežjih bolnikih.
Ruksolitinib
Je zaviralec Janusove kinaze in je trenutno odobreno zdravilo za zdravljenje drugih bolezenskih stanj. Veliko bolnikov zaradi okužbe s SARS-CoV-2 razvije vnetni sindrom (»citokinska nevihta«) pri čemer se močno poveča izločanje citokinov. Ker ruksolitinib zavira to signalno pot, bi lahko bil učinkovit pri zdravljenju bolnikov s sindromov sproščanja citokinov. Za razliko od nekaterih zdravil za zdravljenje »citokinske nevihte«, ruksolitinib zavre sproščanje cele vrste vnetnih citokinov. Ker zavira imunski odziv telesa, se njegova uporaba ne priporoča ko bolezen poteka v blagi obliki, saj se mora takrat naš imunski sistem aktivirati za boj proti virusu. Smiselno ga je uporabiti v drugi fazi, pred pojavom »citokinske nevihte«. Za dokončno potrditev učinkovitosti pri zdravljenju COVID-19 bomo morali počakati še na rezultate kliničnih preizkušanj.
Interferoni tipa I
Imajo ključno vlogo pri odzivu na virusno okužbo. So široka skupina citokinov, ki jih izločajo številne celice kot odgovor na vdor patogenov. SARS-CoV-2 je občutljiv na interferone tipa I, kar omogoča možnost zdravljenja s to skupino citokinov. Želimo se izogniti prekomerni aktivaciji imunskega sistema, zato je potrebno optimizirati terapevtski režim in opredeliti bolnike, pri katerih bi to zdravljenje prišlo v poštev.

Opozorilo:

V zadnjem času se pojavljajo posamezniki, ki samoiniciativno posegajo po zdravilih, ki se omenjajo v medijih in na medmrežju. Predvsem se v ta namen uporabljata klorokin in hidroksiklorokin, ki se sicer uporabljata za zdravljenje malarije. Takšno ravnanje je izredno nevarno, lahko tudi smrtno. Prevelik odmerek klorokina in hidroksiklorokina lahko povzroči nepravilno delovanje živčevja, bruhanje, drisko, resne zaplete delovanja srca, zaradi takšnega samozdravljenja pa beležijo tudi smrtne primere. Brez lečečega zdravnika in farmacevta se tega nikakor ni priporočljivo posluževati. Samozdravljenje blage oblike koronavirusne bolezni (poleg vseh preostalih ukrepov) po potrebi vključuje zdravila za zniževanje telesne temperature (zdravilo izbora je paracetamol), lajšanje bolečin in kašlja. Cepivo Genetsko zaporedje koronavirusa, ki povzroča COVID-19, je bilo objavljeno januarja 2020. Podatek, da izkazuje 79 % genetsko sorodnost z virusom SARS-CoV, ki povzroča SARS, izjemno olajša delo raziskovalcem pri iskanju cepiva. Odkritje tega zaporedja je sprožilo intenzivno aktivnost in prizadevanje raziskovalcev za razvoj novega cepiva. Celoten znanstveni svet se je praktično organiziral v en sam velik laboratorij. Običajno traja razvoj cepiva daljše časovno obdobje, povprečno okoli 10 let, tukaj pa lahko zaradi nujnosti, dobrega globalnega sodelovanja, deljenja podatkov in usklajenega ter prilagojenega delovanja na vseh področjih, cepivo optimistično pričakujemo že nekje čez 12-18 mesecev. Pri tem bo najbrž potrebnih kar nekaj prilagojenih faz razvoja in inovativnih regulativnih procesov. Pričakovati je potrebno tudi, da se bo povečala potreba po zmogljivosti proizvodnje. Trenutno že potekajo klinične faze testiranja potencialnih cepiv, ki jih je potrebno ovrednotiti z vidika varnosti in učinkovitosti.
Dejstvo je, da predstavljajo cepiva najboljše orožje v boju proti virusu SARS-CoV-2, povzročitelju COVID-19. S cepljenjem zavarujemo tudi posameznike, ki se zaradi različnih razlogov ne morejo cepiti. Morebiti lahko pričakujemo tudi več cepiv, ki se bodo uporabljala v različnih situacijah in na določeni populaciji ljudi (na starejših ljudeh, na ljudeh s pridruženimi kroničnimi boleznimi, na mlajših, na zdravstvenih delavcih itd.). Učinkovitost in varnost posameznega cepiva na določeni populaciji se bosta najbrž pokazali po dokončanih kliničnih študijah. Pričakujemo lahko, da bo prenos patogena prekinjen, v kolikor bo prekužen oziroma precepljen dovolj velik delež naše družbe. Dokler cepiva ne bo, pa bo naš imunski sistem moral vzpostaviti ravnovesje z boleznijo in jo do določene mere zamejiti. Potrebno pa se je zavedati, da lahko virus, ki se trenutno nahaja med nami, mutira in spreminja strukturo svojih proteinov, na podlagi katerih bodo razvita cepiva.
Virus je tukaj med nami in utopično je pričakovati, da ga bomo kar naenkrat izkoreninili. Iz naših trenutnih domačih brlogov se bomo morali resnično premišljeno in preudarno z njim naučiti normalno živeti. Želimo, da bi se nov virus obnašal podobno kot star, saj toplejši in bolj vlažen zrak običajno nam v prid preobrneta razmere za širjenje virusa. Tako bi pridobili nekaj časa in se opremili za učinkovito soočenje z okužbo. Morebiti z novim cepivom, morebiti s specifično usmerjenimi zdravili, določeno stopnjo prekuženosti prebivalstva, zagotovo pa z večjim znanjem in pridobljenimi podatki iz kliničnih študij. Naša država je geografsko in prometno razčlenjena, kar je naša prednost in bi nam lahko postopoma, s premišljenimi tveganji ter koraki, omogočilo vrnitev v normalna življenja. Normalna življenja pa bodo zaenkrat pomenila novo virusno realnost, nove prilagoditve, prioritete in inovativnosti na različnih področjih.
  • 1. https://www.niaid.nih.gov/diseases-conditions/coronaviruses (dostop april 2020).
  • 2. Lake M.A.: What we know so far: COVID-19 current clinical knowledge and research, 2020; 20(2): 124-127.
  • 3. https://www.nih.gov/news-events/news-releases/new-coronavirus-stable-hours-surfaces (dostop april 2020).
  • 4. Kampf G, Todt D, Pfaender S, Steinmann E: Persistence of coronaviruses on inanimate surfaces and their inactivation with biocidal agents, 2020; 104(3): 246-251.
  • 5. https://www.nih.gov/news-events/news-releases/nih-clinical-trial-hydroxychloroquine-potential-therapy-covid-19-begins (dostop april 2020).
  • 6. Pereira B: Challenges and cares to promote rational use of chloroquine and hydroxychloroquine in the management of coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic: a timely review, 2020; 12: 1-5.
  • 7. Gbinigie K, Frie K: Should chloroquine and hydroxychloroquine be used to treat COVID-19? A rapid review, 2020.
  • 8. Lu C, Chen M.Y., Chang Y.L.: Potencial therapeutic agents against COVID-19, 2020.
  • 9. Zhang C, Wu Z, Li J.W., Zhao H, Wang, G.Q.: The cytokine release syndrom (CRS) of severe COVID-19 and Interleukin-6 receptor (IL-6R) antagonist Tocilizumab may be the key to reduce the mortality, 2020.
  • 10. Cao B, Wang Y, Wen D, Liu W, Wang J, Fan G, et al.: A trial of lopinavir-ritonavir in adults hospitalized with severe COVID-19, 2020.
  • 11. Du Y.X., Chen X.P.: Favipiravir: pharmacokinetics and concerns about clinical trials for 2019-nCoV infection, 2020.
  • 12. Al-Tawfig J.A., Al-Homoud A.H., Memish Z.A.: Remdesivir as a possible therapeutic option for the COVID-19, 2020; 5:101615.
  • 13. https://www.ema.europa.eu/en/news/ema-provides-recommendations-compassionate-use-remdesivir-covid-19 (dostop april 2020).
  • 14. https://cen.acs.org/pharmaceuticals/Clinical-trial-ruxolitinib-planned-fight/98/web/2020/04, dostop april 2020.
  • 15. Sallard E, Lescure F.X., Yazdanpanah Y, Mentre F, Peiffer-Smadja N: Type 1 interferons as a potencial treatment against COVID-19, 2020.
  • 16. Thanh Le T, Andreadakis Z, Kumar A, Gomez R, Tollefsen S, Saville M, Mayhew S: The COVID-19 vaccine development landscape, 2020.
  • 17. Zhai P, Ding Y, Wu X, Zhon Y, Li Y: The epidemiology, diagnosis and treatment of COVID-19, 2020.

Imate komentar na zapisano? Vabljeni k razpravi.

covid-19.alpaka.si | Blog